Rdeča Kapica – lutkovno plesna predstava

V novodobni lutkarski predstavi Rdeča kapica se zastavlja vprašanje o pomenu starodavne, vendar še popularne otroške pravljice istega naslova v teh naših dneh, ko se pravljično zver, ubogega volka, lahko vidi le še v železnih kletkah. Predstava je nastala v režiji in po vsebinski zasnovi Zorana Srdića Janežiča (tudi izdelava senčnih lutk, scenografija) in Jane Putrle Srdić, ko se znana pravljica zasuka  za 180 ° (pač postavi na glavo) in prebarva z barvami perečega sedanjika (kostumografija Maja Peterlin, glasba Jaka Berger, oblikovanje svetlobe Igor Remeta), ko živalske vrste izginjajo in jih lahko zasledimo le še v umetnem človeškem okolju. In je pravljični gozd viden na odru le na videoprojekciji (video Gorazd Krnc), kjer se občasno premika tudi drobna rdečelasa animacija, ki ni nič kaj podobna pravljični deklici Rdeči Kapici. V ospredju in po praznem odru pa se šopiri volk, volkulja samotarka, plesalka in koreografinja Rosana Hribar, ki živalsko podobo udejanja v svojstvenem gibalnem razkošju in je njen simpatično izoblikovan volk mogočen (poslednji) samuraj, je vladar prostora, medtem ko se potika po tleh ter je nenehno na preži.

Rdeča kapica ni več brezmočna deklica, volk pa je še vedno neukrotljiva zver in vsiljivec. Je volk človeku zver ali človek volku nevarnost? Nekoč pred davnimi časi je bil volk spremljevalec nomadov, delili so si prostor in hrano. Danes ga ne vidimo, ne vohamo, ne moremo se ga dotakniti. Del njega živi z nami v psih, ki zdolgočaseno dremljejo pri nogah svojih gospodarjev. Pa volkovi, kje so? Rdeča kapica jim sledi, se z njimi pogovarja, pleše ples izmenjave moči in prijateljstva. Če je prijateljstvo še mogoče in če ni človek volku grožnja in volk človeku le še pravljica, senca na platnu.

Žanrsko inovativna plesno-lutkovna predstava se osredotoča na odnos med volkom in Rdečo kapico, pri čimer kot glavni vsebinski in repetativni moment ohrani elemente zapeljevanja. Kot osrednjo temo vzpostavi aktualno problematiko: očaranost nad živalskim svetom in strah pred zvermi, kaosom in smrtjo; odnos med civilizacijo in divjino, med kulturo in naravo. Rdeča kapica preigrava hlinjeno civiliziranost, ko istočasno spreminja živalski svet in ga skuša zaščititi, volka razkazuje v kletki ter ga hkrati vzgoji v psa.

Režija in vsebinska zasnova: Zoran Srdić Janežič, Jana Putrle Srdić

Koreografija in ples: Rosana Hribar

Lutkovna animacija in ples: Miha Arh

Izdelava senčnih lutk in scenografija: Zoran Srdić Janežič

Video: Gorazd Krnc

Glasba: Jaka Berger

Glas: Ana Pepelnik

Posnetki volkov: Miha Krofel

Kostumi: Maja Peterlin

Oblikovanje luči: Igor Remeta

Fotografije: Sunčan Stone

Produkcija: Zavod Gulag

Koprodukcija: Zavod Bunker (Stara elektrarna)

Predstavo je omogočila Mesta občina Ljubljana.